torek, 19. april 2011

Novi slovenski pregovori

Kdor drugemu jamo koplje, potrebuje kramp in lopato.

Kdor zgodaj vstaja, cel dan zeha.

Zvečer jo je spoznal, zjutraj zadavil.

Jutro je pametnejše od večera.

Kdor išče, ga najdejo.

V znanju je moč, v neznanju pa premoč.

Kdor se zadnji smeje, se bo smejal sam.

Lažem - torej sem.

Ljubezen je slepa, zato se zaljubljenci radi otipavajo.

Kdor pri nas laže, mu je laže.

Kakršna svoboda, takšna policija.

Kdor brez strica išče, ne najde.

Če stopiš kimavcu na rep, le še hitreje kima.

Če si želiš na bolje in ti gre za profit, prodajaj kakšno olje in zlezi v pravo rit!

Kjer koritarji gnezdijo, tam dobro kuhajo.

Človek se uči, dokler ima mlado učiteljico.

Beseda ni konj  (konji so predragi).

Beseda ni konj, je rekla kobila.

Kdor visoko leta - ima lep razgled.

Toliko veljaš, kolikor te ljudje ne poznajo.

Najprej pometi pred svojim pragom, potem pa smeti naskrivaj vrzi pred tuji prag.

Kar lahko narediš danes, ne odlašaj na jutri, marveč reci, da si naredil že včeraj.

Živi in pusti druge, naj te živijo.

Če komu ponudiš prst - pazi na prstan!

Ljubezen gre skozi želodec - kam?

Kdor laže tudi krade. Ampak, če si veliko nakradel, nimaš več potrebe lagati.

Kjer se prepirata dva, ima direktor vedno prav!

Kdor prej pride, ga prej zmeljejo.

Kdor visoko leta ima nizkotne namene.

Ne samo miške, tudi maček pleše, kadar mačke ni doma.

Kdor seje besede, uvaža pšenico.

Laž ima kratke noge, zato ponavadi obuje čevlje z visoko peto.

Če hočeš obračati plašč po vetru, moraš imeti vsaj plašč.

Pravijo, da je previdnost mati modrosti, ker pa očeta ne omenjajo, domnevam, da je bila previdnost vsaj enkrat neprevidna.

Pametnejši odneha, neumnejši vztrajamo.

Papir vse prenese, zlasti toaletni papir.

Daljava nas ločuje, bližina pa množi!

Če želiš imeti pravega in iskrenega prijatelja, si kupi psa!

Če imaš konjička, še ni rečeno, da si na konju.

Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Mogoče pri vas, pri nas je že omagal.

Iskal je resnico in se je zgubil.

Mi o volku, na vrata pa dihur!

Kdor čaka, ga dočakajo.

Kdor koplje jamo zase, takoj dobi kooperanta.

Kdor ne dela, naj vsaj je.

Napad je najboljša obramba, je rekel obtoženec in najel boksarja za odvetnika.

Nikoli ne zahtevajte čistega vina, oprali vam ga bodo v vodi.

Prebral sem ga kot odprto knjigo:
slaba literatura.

Prijatelji so zato na svetu, da se lahko s kom skregaš.

Umik je napredovanje nazaj.

So tudi takšne mačke, ki zalajajo, če jim stopiš na rep.

Vem, da ničesar ne vem, ampak drugi vedo še manj.

V vinu je resnica, ampak šele na dnu kozarca.

Kdor ni z nami, je pred nami!

Če je molk zlato, potem se proizvaja na naših sestankih na kupa zlata.

Da ne bi vrgli puške v koruzo, že nekaj let ne sejemo več koruze.

Laž je resnica v embalaži.

Vicoteka 58#

Sretnu se dva Cigana.
- Alo kume, mnogo ti lepa ova jakna.
- Fala ti kume, eto kupio na popust.
- Pa kako na popust?
- Popustila pažnja prodavačici!

Vicoteka 57#

Pred ekonomsko fakulteto stoji kmet s teletom na vrvici.
Mimo pride policist in reče:
"Gospod, tu se s teletom ne smete zadrževati!"
"S kakšnim teletom?"
"Ne delajte se neumnega,. Na vrvici imate privezano tele!"
"Kje pa! Tele je na faksu in dela izpit, tole tu pa je podkupnina za profesorja."

Kako je Slovenec iskal prihodnost

Gre Američan po cesti in sreča Slovenca. Američan hodi z vedrim in odločnim korakom, dobre volje, nasmejan in cool, Slovenec pa, po svoji stari navadi, zakrknjen, nezaupljiv, mrk, črnogled, tečen in utrujen. "Howdy, partner" veselo pozdravi Američan. "What's up ?..." Potem naenkrat prebledi in beseda mu skoraj obstane v grlu: " Džizs, Janez... A veš, da imaš 129 pijavk prisesanih na glavi ? Ni čudno, da si cel izcuzan. Daj, naj ti pomagam..." Slovenec, še pred sekundo napol crknjen, promptno besno zarenči nazaj: " Mrš, stran od mene, svinja neoliberalna imperalistična ! Ti boš polagal svoje umazane tace name ? Ti prekleti fašistični okupator, kapitalistični manipulator. Ne boš ti mene na limance ! To niso nobene pijavke, ampak 129 nenadomestljivih rdečih starcev , politikov, menedžerjev in uglednih akademikov - to je moja elita, nujno potrebna za srečno prihodnost moje domovine. Zato odjebi, kavboj primitivni, in mi raje povej, ali je to cesta za prihodnost ?" Američan gleda začudeno, potem zamahne z roko in pravi : "Whatever... Sicer pa - ja, to je cesta za prihodnost. Goodbye!" In gresta naprej, vsak na svojo stran. Potem Slovenec sreča Avstrijca, dobro rejenega, zadovoljnega, rdečeličnega, v irhastih hlačah in s širokim nasmehom na obrazu. Pa Avstrijec prijazno pozdravi: "Grüss Gott, sosed ! Kako k..." In tudi Avstrijcu zamrzne beseda v grlu. "Donnerwetter, Janez... A veš, da nosiš na hrbtu 200 kilogramskega zamaščenega prasca, ki te za povrh še nateguje v rit ? Kako lahko to prenašaš ? Daj mi dovoli, naj ti pomagam..." In Slovenec, ki je še pred sekundo deloval kot na smrtni postelji, ponovno oživi: " [censored] se, jodlar smrdljivi, ki si v 1000 letih okupiral 70% slovenskega narodnostnega ozemlja ! A te je kdo kaj vprašal ? Sicer pa, to na mojem hrbtu ni nikakršen 200 kilogramski zamaščeni prasec, ki me za povrh še nateguje v rit, temveč je to državni aparat, nujno potreben za srečno prihodnost moje domovine. Auu...nekaj mi škripa v križu..." "Zum Teufel, Janez, a ne vidiš, da ti škodi... Vrži tega prasca takoj dol, še preden boš cel pohabljen ! Naj ti pomagam, no..." " Stran, ti prekleti avstroogrski naci, stran od mene ! Ti ne razumeš, kaj pomeni biti Slovenec. Jaz znam stisniti zobe, znam potrpeti... Auuu... ne pa tako kot vi, mehkužci, ki mislite, da se da vse rešiti z zdravo pametjo...Auu, kako to boli...prekleto življenje ! Zdaj mi pa povej, ti kmetavzar v irhastih hlačah - a je to cesta za prihodnost ?" Avstrijec gleda zmedeno in sočutno na Slovenca, potem skomigne z rameni, in pravi: "Jawohl, to je cesta za prihodnost... Aufwiedersehen." In gresta naprej, vsak na svojo stran. Potem pride mimo Madžar. Madžar je že na prvi pogled dokaj revnejši od Američana in Avstrijca. Njegov obraz je rahlo upadel, kot bi ravno okreval po dolgi in težki bolezni. Ampak vseeno prijazno pozdravi Slovenca: " Servusz, sosed Janosz... Lepo te..." In mu zamrzne beseda v grlu. " Madona, Janosz... a veš, da ti sedita na ramenih dve debeli, zlovešči črni vrani, ki ti kar naprej krakata direktno v ušesa ? Ubožec, kako lahko to prenašaš ? Daj, naj ti pomagam, pregnal jih bom..." In spet se Slovenec z zadnjimi napori vzravna in besno zarjove : " Spizdi, ti preklemani golaž-fašist, ti boš mene učil ? Haha, poglej se, reveža... Javi se, ko boš imel tak standard, kot je pri nas. Sicer pa, to nista nobeni debeli, zlovešči črni vrani, ki mi kar naprej krakata v uho ! Na levi strani so moji slovenski mediji, ki me nenehno obveščajo o imperialističnih zarotah zahodnih sil in njihovih domačih petokolonaških špijonih , na desni strani pa izobraževalni sistem, ki me neprestano uči, kako moram misliti in se obnašati v skladu z načeli revolucije. To ti ne razumeš, madžaroš nekulturni, necivilizirani... Oboje je nujno potrebno za srečno prihodnost moje domovine. Zdaj mi pa samo še povej, ali je to cesta za prihodnost ?" Madžar, še vedno rahlo negotov in krhek od komaj prestane bolezni, katere strašne simptome očitno prepoznava tudi pri svojem sogovorniku, se sicer začudi Janezovemu odzivu, nato pa vendarle rahlo pokima: "Igen, Janosz...To je cesta za prihodnost. Adijo." In gresta naprej, vsak na svojo stran. In tako hodi Slovenec dalje, s 129 pijavkami, prisesanimi na glavi, z 200 kilogramskim zamaščenim prascem na hrbtu, ki ga povrh še jebe v rit, na ramenih pa z dvema debelima, zloveščima vranama, ki mu neprestano krakata v levo in desno uho. "Prekleto življenje," zastoka Slovenec vsake toliko časa, ko ga nihče ne vidi. "Auu, kako boli križ... Joj, ko bi ti dve vrani vsaj za trenutek utihnili... Ko bi si lahko vsaj za minuto odstranil te pijavke iz glave...Auu, ko bi mi lahko ta 200 kilogramski prasec vsaj enkrat povlekel tiča iz riti... Prekleto življenje..." In hodi naprej. Dan gre h koncu in pokrajina se začenja spreminjati. Zelena, bujna dežela, skozi katero je hodil na začetku svoje poti, postopoma prehaja v temačno, sivo puščobo, polno zapuščenih, zanemarjenih stavb, neobdelanih polj, razbitih oken na hišah... Povsod tišina in zlovešč občutek destrukcije, obupa, apatije... In nikjer nikogar. "Kam grem, kam grem ?" se vpraša Slovenec. "Saj to je vendar cesta za prihodnost, mar ne ? Čudna neka prihodnost..." In potem , nekje v daljavi, Slovenec končno spet zagleda postavo, ki se mu približuje. Slovencu zaigra srce, ker bo lahko spet spregovoril s človekom... ampak se hitro obvlada in si nadene svojo standardno zakrknjeno, mrko masko, tisto za posebne priložnosti. Ta, ki prihaja nasproti, je drugačen od vseh, ki jih je videl do sedaj... Črnolas je, neobrit, v ponošeni obleki, skoraj malo raztrgan, ampak vseeno vedrega obraza in jasnega pogleda. Slovenec ga gleda nezaupljivo, poln sumničenja. " Salam Aleykum, kolega ..." veselo pozdravi Egipčan. " Kam pa, kam ? .... " In mu zamrzne beseda v grlu, tudi njemu, ki se je ravno skobacal izpod 30-letne diktature. " Pri Preroku Mohamedu ! Janez, a veš, da te po nogah grize 7 nadležnih sfriziranih pudljev, ki so te obgrizli že skoraj do kosti ?! Joj, ena pudlica te grize celo za jajca... Glej, cele noge imaš že krvave, izkrvavel boš ! Naj ti pomagam, pregnal jih bom ..." In spet vzroji naš kranjski Janez, spet v trenutku odpadejo vsi njegovi dvomi : " Kaj ?! A prav slišim ? Ti, smrdljivi Arabec, ki spiš v dreku in natepavaš ovce, ti boš meni govoril ? Umakni se mi s poti. Sicer pa, to niso nobeni sfrizirani pudlji, temveč je to slovenski pravosodni sistem, vključno z odvetniki, tožilci in represivnimi organi. Ta je še posebej ključen za srečno prihodnost moje domovine ! Le tiho bodi in mi daj mir..." In Slovenec se odločno požene naprej, mimo Egipčana, s krvavimi nogami, bolečim križem in zmedeno glavo...A po par korakih ga senca dvoma le premami. Ustavi se, se obrne in naduto zakliče Egipčanu : "Hej, smrdljivec, povej mi... a je to RES cesta za prihodnost ?" Egipčan je rahlo jezen in malo ga ima, da bi nadutežu pretipal obisti... Vendar ima čisto dovolj drugih, pomembnejših opravkov. Mudi se mu. Zato le pokima: "Ja, Janez... to je cesta za prihodnost. Srečno. " In gresta naprej, vsak na svojo stran. Zdaj je Slovenec že resnično utrujen. Izgubil je že mnogo krvi, pijavke ga sesajo, pudlji grizljajo, vrane krakajo, prasec ga jebe brez prestanka... Ampak on gre naprej. Pokrajina postaja vedno bolj podobna puščavi, le tu in tam ob cesti raste še kak posušen grm na zadnjih vzdihljajih. Ruševine , uničeni tanki, sežgani avtomobili... "Kam sem prišel ?" se sprašuje Slovenec. Spusti se noč. Nikjer nikogar. Slovenec pa še kar hodi, hodi... Nato se mu zazdi, da zasliši pred sabo korake, ki se mu približujejo...Da, res je. Nekdo je tam. "Free Libya !" se zadere iz noči. "Free Libya, Janez..." se zareži Libijec, ko se končno srečata. Libijec je pretepen, okrvavljen, raztrgan, z minometom na ramenu, ampak z neustavljivim žarom v očeh, poln upanja, poln življenja... Obraz mu žari. "Janez, prijatelj, kako sem vesel, da sem te srečal. Si prišel pome, da mi pokažeš pot ? Hvala ti, efendi, hvala ti. Pridi, pojdiva skupaj v prihodnost ! Daj mi roko, brat, greva skupaj za vsemi ostalimi." Slovenec sumničavo odtegne roko. Kaj je zdaj to ? Je to prihodnost ? Nekaj mu ni jasno. Kljub temu ne pokaže zmedenosti. Sikne skozi stisnjene zobe: " Ne dotikaj se me, prase umazano... Poglej se, kakšen si ! Uprl si se svojemu dobremu polkovniku in kaj imaš zdaj od tega ? Ha ! Ranjen si, lačen, raztrgan... Bedak. Kje je tvoja varnost, kje je tvoja zaščita ? Vsemu si se odpovedal, le za to iluzijo svobode in prihodnosti. Hahaha, kak [censored]. Takih ljudi, ki se uprejo svojim avtoritetam, jaz ne spoštujem. Nič nočem s tabo, bandit kontrarevolucionarni... " Libijec ga gleda začudeno in rahlo razočarano...Ampak vseeno mu je. Njegova pot je jasna, njegov pogled uperjen v eno samo točko na obzorju. Pripravljen je tudi umreti za svojo svobodo. Slovenca ne bo mogel nikoli več razumeti. " Ja, škoda, Janez... sem mislil, da bova šla skupaj, bi nama bilo lažje. Ampak, ni panike...Lahko grem tudi sam. Ampak, nekaj sem vseeno radoveden... daj mi še prosim povej, kaj je ta 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka, ki jo tako skrbno valjaš pred sabo, kot hrošč govnač ?" Slovenec se zdaj junaško izprsi, kolikor mu to še omogoča pohabljeni križ, in ponosno izjavi: " To, ti kontrarevolucionarni pro-zahodni sodelavec temnih imperialističnih sil, to ni nobena 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka... To, ti fašistični nelojalni terorist, ki tega ne boš mogel nikoli razumeti - to je moj Ponos. My Precious ! To je moja slavna revolucionarna preteklost, brez katere ni srečne prihodnosti moje domovine ! Nosim jo s sabo, kamorkoli grem. Raje crknem, kot da bi se ji odpovedal." Libijec gleda Slovenca, zabodeno kot tele v nova vrata... In reče le : "Ojoj!" Potem si zadega svoj minomet na ramo, se obrne in stopi z odločnim korakom naprej, ne da bi se sploh poslovil od Slovenca. Mudi se mu... Prihodnost ga čaka. Nima časa za neumnosti. Slovenec gleda za njim. Nekako se mu zdi, da je prišel do točke, kjer ni več vrnitve... Ampak vseeno še zakliče za Libijcem: "Hej, a je to cesta za prihodnost ?" In Libijec se obrne in se zasmeje: " Je, seveda je cesta za prihodnost...Ampak, Janez, ti hodiš v napačno smer. Čao." Potem se Janez ustavi. Pijavke na glavi mu še naprej sesajo kri, 200 kilogramski prasec je še vedno zadovoljno pozicioniran na njegovem hrbtu, pudlji mu grizljajo jajca, vrane še vedno krakajo svojo mračnjaško lajno, 300 kilogramska krogla postanega dreka še vedno čaka, da jo bo zakotalil naprej... Takrat se Janezu počasi, počasi začne svitati. "Zakaj moram vse to prenašati ? " se vpraša. " Ali res MORAM ? Zakaj ne bi odvrgel tega prasca s hrbta, odstranil pijavk, zbrcal pudljev s svojih nog, nagnal teh fatalističnih vran s svojih ramen... In zakaj, zakaj, zakaj, ZAKAJ bi moral v nedogled s sabo, kamorkoli grem, vlačiti to smrdljivo, popolnoma neuporabno 300 kilogramsko kroglo ? Zakaj ?" Toda... Še v tistem trenutku, ko začne Janez razmišljati svoje prve kontrarevolucionarne misli, to zaznajo pijavke, prisesane na njegovih možganih. Pijavke nemudoma pošljejo signal vranam, da je treba takoj drastično povišati glasnost krakanja, tako da ne bo imel Janez več niti priložnosti misliti. Pijavke tudi sporočijo 200 kilogramskemu prascu, da naj ga zatlači še globlje v Janezovo rit, pudljem pa, da zagrizejo še odločneje v njegove kosti. Protinapad parazitov je učinkovit. Janezu se od povečanega pritiska skoraj zmeša. Kot dobri primerek Pavlovovega psa, ki zna refleksno reagirati na zunanje signale, takoj poveže svojo prepovedano kontrarevolucionarno misel z bolečino v riti, v ušesih in kosteh. Takoj, ko neha misliti, pijavke sporočijo ostalim parazitskim sodelavcem, da lahko pritisk spet popustijo. Terapija doseže svoj namen in Janez je ponovno nevtraliziran. Oddahne si. Če ne bo mislil kontrarevolucionarnih misli, bo smel živeti. Sicer je res, da bo to bolj životarjenje, ne življenje... Ampak njegova domovina bo srečna. In lahko bo še naprej opravljal svojo primarno dolžnost - kotaljenje 300 kilogramske krogle postanega dreka, kamorkoli bo šel. Zdaj je Janez spet pomirjen.   "Saj, moje življenje je res prekleto težko...auu, kako me boli križ...pa rit tudi... pa jajca...pa malo se mi že blede v možganih od pomanjkanja krvi in od vsega tega krakanja. Ampak sem še vedno dovolj dober, da opravim svojo dolžnost. Prihodnost je pa tudi precenjena... Poglej te bedake, ki sem jih srečal na cesti. Vsi rinejo v to prihodnost, v to svobodo, tudi če so goli, raztrgani in pretepeni. Vsi so pripravljeni tvegati. Ampak zakaj ? Saj prihodnosti ne poznamo. Zakaj bi torej rinili v njo, če je tako nezanesljiva ? Preteklost je lepša. Preteklost je varna. Preteklost je fiksna in stabilna. Tam se nikoli nič ne spreminja. Tam je že vse napisano in vedno bo tako. Ja, prava pot je v preteklost, in ne v prihodnost."   In Janez se vzravna, kolikor se še more, zagrabi svojo kroglo dreka in jo odkotali dalje.   Janez gre naprej... naprej v preteklost.


sobota, 16. april 2011

Kaj je elektrika?

- zjutraj vstaneš z visoko napetostjo
- potem greš z uporom v službo
- cel dan plavaš proti toku
- zvečer prideš domov naelektren
- primeš za "vtičnico"
- in te "ubriše".

Primerjava cen naključno izbranih izdelkov med trgovinami Leclerc, Lidl, Mercator, Tuš in Spar

Vir: via e-mail

sreda, 13. april 2011

Vicoteka 56#

Na banki.
Ona: "Dober dan, kaj lahko storim za vas?"
On: "En pofukan račun mi odprite."
Ona: "Prosim? Verjetno vas nisem prav razumela!"
On: "Kaj je tu kurac za razumet? V tej pofukani banki bi rad odprl en kurčev račun!"
Ona: "Oprostite, ampak v takem tonu res ne morete govoriti z mano."
On: "Posluš krava zabita, če bom hotel s tabo govorit, ti bom povedal. Zdaj bi rad samo odprl en pojeban račun!!!"
Ona: "Mislim, da bom poklicala direktorja banke..."
Ona stopi do direktorja banke, z njim nekaj časa vneto razpravlja in oba se nato vrneta do stranke.
Direktor: "Oprostite, kaj obstaja mogoče kakšen problem?"
On: "Ja, obstaja en pofukan problem. Na lotu sem zadel 15 miljonov eurov in bi rad v tej kurčevi banki odprl en kurčev račun!"
Direktor: "...in ta pička z majhnimi joški in veliko ritjo vam dela probleme??!!"

Smešne slike 5#

Driftanje z gliserjem po rečnih kanjonih

Darilo za rojstni dan

Za 40. rojstni dan mi je moja draga podarila teden z osebnim trenerjem. Ceprav sem vendar popolnoma fit, saj sem ze z 20. igral nogomet v lokalni A ligi!
A malo gibanja nikoli ne skoduje. Poletje je tik pred vrati in investicijsko bancnistvo je zelo naporno. Tako sem telefoniral v fitnes klub in se zmenil za termin z mojim osebnim trenerjem.
Odločil sem se za Lindo, ki poleg ukvarjanja z osebnim vaditeljstvom vodi tudi tecaj aerobike in pozira kot model za kopalke.
Ona je tudi razlog za moje pisanje, saj me je prosila, naj zacnem pisati dnevnik, da bom lahko bolje spremljal svoj napredek. Zacnem v ponedeljek...

Ponedeljek
Vstal sem ob sestih. Bilo je kar malo tezko, vstati tako zgodaj , a ko sem prispel do kluba, je vse postalo veliko lazje.
Linda je fantasticna! Blond, s prekrasnimi modrimi ocmi in prikupnim smehljajem. Začela sva z obhodom naprav.
Linda mi je vse razkazala, nato pa mi je dovolila teci na tekocem traku.
Po petih minutah mi je pomerila utrip in na obraz se ji je prikradel nemiren pogled, ker se ji je zdel utrip previsok. Seveda se ni ugotovila, da imam tak utrip samo zaradi nje. Malo me je ze vznemirjala, saj je vendar stala cisto blizu mene v tistem oprijetem oblačilu iz Lycre, skozi katerega sem lahko videl obliko njenih bradavick ... wow.
Ampak poleg tega sem itak v vrhunski kondiciji.
Potem sva delala trebusnjake in Linda me je vseskozi spodbujala k cim vec ponovitvam, ceprav me je trebuh bolel ze odkar sem ga povlekel notri, ko sva se srecala pred recepcijo.
Po vadbi sem sel pokukat se v njen tecaj aerobike in uzival v skladnosti njenih gibov. Mislim, da opravlja to delo ravno tako dobro, kot z mano. To bo en FANTASTICEN teden!

Torek
Danes zjutraj sem potreboval dve posodi kave, da sem lahko vstal iz postelje, od tam naprej pa sem bil ze pri vratih in na poti na fitnes.
Linda me je prisilila, da sem se ulegel na hrbet in v zrak potiskal tezko zelezno palico.
Potem je na to palico obesila se utezi! Na tekocem traku sem imel obcutek, da so moje noge spageti, a uspel sem preteci en cel kilometer..
Smehljaj, ki mi ga je pri tem naklonila Linda, je takoj odtehtal ves trud!
Pocutim se krasno!
To je drugi dan mojega novega zivljenja!

Sreda
Danes zjutraj sem si poskusil ocistiti zobe, a to gre le, ce polozim glavo na zobno scetko in premikam usta sem in tja. Mislim, da sem si natrgal misico na prsnem kosu. Tudi avto sem lahko vozil le, ce mi ni bilo treba zraven prestavljati ali ustavljati. Danes sem pred fitnesom parkiral na mestu za invalide. Linda je bila danes precej neuvidevna, trdila je namrec, da s svojim kricanjem motim ostale telovadce. Pri tem sem odkril, da je njen glas malo prevec odrezav za te zgodnje jutranje ure in ko krici, dobi njen glas tecen, nosljajoc prizvok. V prsih me je zacelo boleti, cim sem spet moral na tekoci trak in nato se na stepper. Kdo za vraga si je izmislil napravo, ki simulira gibanje, ki je z iznajdbo dvigala postalo nepotrebno? Linda je nekaj rekla o tem, kako mi bo vse skupaj pomagalo, da pridem v formo in si izboljsam zivljenjski slog. Tudi sicer naklada samo sranje.

Cetrtek
Linda me je cakala s svojimi vampirskimi zobmi in izrazom na obrazu,ki naj bi predstavljal nasmeh, a njene crtaste ustnice so povedale vse.
Pa se res nisem mogel pomagati za polurno zamudo. Konec koncev sem porabil 20 minut samo za zavezovanje vezalk! Linda me je prisilila, da sem treniral z rocnimi utezmi.
Ko je pogledala stran, sem izrabil priloznost in se skril v mosko garderobo.
Poslala je Marka, da me je prisel iskat. Za kazen me je posedla na napravo za veslanje. Ki sem jo potopil.

Petek
Sovrazim to prasico umazano! Linda je eno najbolj odvratnih bitij, ki je kadarkoli - KADARKOLI - ugledalo luc sveta! Ta trescena, nevroticna, neeroticna, frigidna mala aerobicna kurba! Ce bi mogel se kaksen del telesa premikati brez teh strasnih bolecin, bi jo ze udaril. Linda je hotela, da treniram se svoj triceps.
Kaj je to? JAZ NIMAM NOBENEGA TRICEPSA! Lahko pa ji pokazem mojega malega....
In ce noce imeti vdrtin v podu, mi tudi ne sme dajati v roke utezi ali sploh stvari, ki so tezje od sendvica. (Preprican sem, da se je tega ucila na soli za sadiste - gotovo je dobila petko za predmet '" Povzrocanje bolecin")
Tekoci trak me je odvrgel, tako da sem pristal na nekem strokovnjaku za prehranjevanje. V tistem trenutku sem si zelel, da bi pristal na kom mehkejsem.

Sobota
Linda mi je zjutraj s svojim nosljajocim, tecnim glasom pustila sporocilo na telefonski tajnici. Sprasevala se je, zakaj nisem prisel.
Ko sem slisal njen glas, bi najraje sesul tajnico s prvim ustreznim predmetom, a nimam niti toliko moci, da bi premaknil program z daljincem.
Gledal sem nek finski kanal, in to enajst ur skupaj.

Nedelja
S taksijem sem se peljal v cerkev in se Bogu zahvalil, da je tega tedna konec. Molil sem tudi za to, da mi bo moja punca naslednje leto poklonila kaj bolj zabavnega. Na primer puljenje zobnega zivca ali gastroskopijo!

torek, 12. april 2011

Kako policaji v Nemčiji zajebavajo Turke


Vicoteka 55#

Otišao Suljo pecati na neko jezero u Americi gdje je inače pecanje zabranjeno. Ribe k'o pijeska. Zacas navadio punu kantu ribe i taman je ponio, kad - rotacija.
Policajac: Gospodine, ovdje je pecanje zabranjeno. Morat cete krivicno odgovarati za te ribe.
Suljo: Ovo su moje ribe.
Policajac: Kako?
Suljo: Fino. Ovo su moje ribe. Ja ih svako jutro donesem ovdje na jezero, pustim ih da se malo isplivaju, poslije ih zovnem, one se fino vrate u kantu, nosim ih kuci i sve tako. Hocete li da vam pokazem?
Policajac: Hajde.
Suljo istrese ribe u jezero. Tajac nekoliko sekundi.
Policajac: Hajde sad.
Suljo: Sta?
Policajac: Pa zovni ih.
Suljo: Koga?
Policajac: Pa ribe.
Suljo: Koje ribe?

petek, 8. april 2011

Modrosti

Živimo v družbi, kjer pica prispe do vaših vrat v krajšem času kot policija.

Svetloba potuje hitreje kot zvok. Zato nekateri izgledajo pametno, dokler ne spregovorijo.

Če bi se strinjal s tabo, bi se oba motila.

V resnici nikoli ne odrastemo, samo naučimo se, kako se obnašati v javnosti.

Znanje je, če veš, da paradižnik spada med sadje. Pamet je, če ga ne dodaš v sadno solato.

Politiki in plenice
imajo eno skupno lastnost. Oboje je treba redno menjati in to iz istega razloga.

Večerne novice se začnejo z "dober večer", nato sledi razlaga, zakaj to ne drži.

Če se ti zdi, da nikomur ni mar, če obstajaš, poskusi zamujati s plačili.

Kako lahko ena samcata vžigalica povzroči gozdni požar, če pa potrebujemo celo škatlico, da lahko zanetimo taborni ogenj?

Banka je prostor, kjer ti bodo posodili denar, če jim boš lahko dokazal, da ga ne potrebuješ.

Ženske ne bodo nikoli enakopravne moškim, dokler ne bodo sposobne hoditi po ulici plešaste in s pivskim vampom ter vseeno misliti, da so seksi.

Zakaj ljudje takoj verjamejo, če jim poveš, da je zvezd štiri bilijone, če pa rečeš, da se barva še ni posušila, pa morajo preveriti?

Golenica je naprava za iskanje pohištva v temi.

Čista vest
je ponavadi znak slabega spomina.

Umetna inteligenca
se ne more kosati z naravno neumnostjo.

Smrad v nagnetenih dvigalih je drugačen za pritlikavce.

Vedno si sposodi denar od pesimista. Ne bo pričakoval, da mu ga vrneš.

Zakaj Američani izbirajo samo med dvema kandidatoma na predsedniških volitvah in med 50 kandidatkami za miss Amerike?

Diplomat je tisti, ki te lahko pošlje k vragu na takšen način, da se že veseliš potovanja.

Ko si v dvomih, momljaj.

Sekiranje pomaga!
90% stvari, zaradi katerih se sekiram, se nikoli ne zgodi.







ponedeljek, 4. april 2011

Že po načinu sedenja se vidi, kdo ima jajca...




 

 


Vicoteka 54#

Sošolki skušata pražiti hrenovke. Prva to že obvlada in pove, da jih je potrebno na konceh pred praženjem obrezati na obeh koncih. Ne ve pa, zakaj je to potrebno, zato povpraša še pri mami.
Mama ji to potrdi, vendar tudi ne ve, zakaj, zato jo napoti na babico.
Babica potrdi ta način, pa tudi ne ve zakaj ter jo napoti na še živo prababico.
Prababica nekaj časa razmišlja, potem pa vpraša pravnukinjo:
"Ali še vedno niste kupili večje ponve?"